Geografske značilnosti

Znani in ugleden krajan Raul Šiškovič je pred leti v uvodu knjige »Škofije na Morganovi liniji« avtorja Leandra Cunje tako opisal krajevno skupnost:

Iz Kopra je lep pogled na podolgovato vzpetino, ki s severovzhoda obroblja Koprski zaliv in spodnji del Rižanske doline. Vzpetina je del flišnega hrbta, ki ga na severovzhodu in severu omejujejo Breg ali Bržanja, Osapska dolina in Miljski zaliv, na jugovzhodu pa Rižanska dolina in Koprski zaliv. Hrbet se začenja nad Zvročkom (izvir Rižane) z osamljenimi griči, visokimi od 170 do 200 metrov, in se razteza prek Kortin, Rožarja, Tinjana, Škofij in Elerjev na Miljski polotok, kjer se konča z ostrimi in strmimi pomoli v morje, med katerimi sta najbolj znana Debeli in Tanki rtič. Osrednji del hrbta se najvišje vzpne na Tinjanu (374 metrov), kjer ga dolina Škofijskega potoka, imenovanega tudi Retina, deli na dve krili: desno, ki se spušča proti Urbancem, Badihi, Puberlom, Plavjam in Beloglavu, in levo, ki se počasi znižuje proti Rombom, Zgornjim Škofijam do Spodnjih Škofij in se nato ponovno rahlo vzpenja prek Rebra in Čuka do Maršev, od koder se razmeroma strmo dvigne na Elerje (175m) in doseže višino 244 m v Kaštelirju nad Korošci (Sv. Barbara).

Ta prostor, ki meri 1301 hektarjev ali 13 m2, je ozemlje Krajevne skupnosti Škofije.