20 pohodov Ankaran - Triglav

V petek  je bila  v Dvorani Hermana Pečariča  velika prireditev, ki sta jo pripravila OZ VVS Slovenska Istra in Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko  ob 20. pohodu"Ankaran-Triglav". Najbolj sta se pri tem angažirala prav naša krajana, klena in vztrajna Vlado Ličen in Bojan Rovšek. Oba sta bila prav na vseh pohodih in sta dobila ob tej priložnosti številna priznanja, med drugim tudi iz rok predsednika sveta KS Škofije Edmonda Gašparja.  Prireditev je obeležila tudi  27. obletnico Dneva suverenosti Republike Slovenije, 50. obletnico nastanka Teritorialne obrambe Republike Slovenije in  izida Zbornika, ki je posvečen 20. pohodu od Ankarana na vrh Triglava. 

Slavnostni govornik je bil dr. Tomo Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever, ki se je zahvalil  organizatorju za povabilo in možnost, da lahko spregovori na Škofijah.

Nastopali so Marjetka Popovski s skupino Cvet v laseh in Pohodniški kvintet, kjer so ostali le trije. Večer je povezovala Mojca Klarič. Organizatorji so na dogodek povabili številne pomembne goste. 

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Istra in Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko sta letos julija že 20. organizirala pohod v počastitev osamosvojitvene in narodnoosvobodilne vojne. Od začetka vztrajata, spodbujata in se udeležujeta pohoda tudi dva klena Škofjota Bojan Rovšek in Vlado Ličen, ki je kot predsednik OZ VVS pred 20 leti tudi dal idejo o pohodu. Pohodniki imajo vsako leto prvi postanek prav na Škofijah, kjer so vedno gostoljubno sprejeti.

Govor dr. Toma Časa objavljamo v celoti: 

Spoštovane veteranke, veterani in domoljubi, spoštovane gospe in gospodje, tovarišice in tovariši,  v svojem imenu in imenu Zveze policijskih veteranskih društev Sever vas lepo pozdravljam ob praznovanju 27. obletnice Dneva suverenosti Republike Slovenije, 50. obletnici nastanka Teritorialne obrambe Republike Slovenije in ob izidu Zbornika, ki je posvečen 20. pohodu od Ankarana na vrh Triglava.  Zahvaljujem se organizatorju današnje prireditve za povabilo in možnost, da vam lahko spregovorim tukaj na Škofijah.

Vojni veterani 91 ste se letos že dvajsetič povzpeli na Triglav v spomin na udeležence partizanskih patrulj, ki so se leta 1944 trikrat povzpele na vrh Triglava. Povzpele so se na vrh enega izmed najpomembnejših simbolov slovenstva in nanj simbolično razvile slovensko zastavo. To je bilo dejanje, ki ga ne smemo pozabiti. Razvitje slovenske zastave je takrat simboliziralo junaška dejanja in ravnanja partizanov ter vseh zavednih Slovenk in Slovencev v boju zoper okupatorja v drugi svetovni vojni. Zato poveličevati in dopuščati fašizem in nacizem ne pomeni le sovražni govor, temveč ga je potrebno obravnavati kot kazniva dejanja, saj nas zgodovina uči, da so se sovražni govori največkrat končali z vojnami in velikimi človeškimi žrtvami.

Plapolajoča zastava slovenske države na Triglavu danes tudi po zaslugi Maistrovih borcev, tigrovcev, partizanov in vojnih veteranov 91 predstavlja slovensko demokratično državo, kjer ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani to oblast izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti. Triglav ima tri vrhove, zato vsaj zame ti vrhovi simbolizirajo tri neodvisne veje oblasti, zakonodajno, izvršilno in sodno. To delitev oblasti nekateri ne razumejo pravilno oziroma si jo razlagajo po svoje, ko jim ustreza se nanjo upirajo, ko jim ne ustreza jo kritizirajo. In prej ali slej se bo morala zakonodajna, izvršilna, kot tudi sodna oblast opredeliti do sovražnega govora, sicer se bo ta stopnjeval in začel ogrožati nacionalno varnost Republike Slovenije.

Spoštovani,

letos 25. oktobra praznujemo dan suverenosti, praznik, ki je nadomestil praznovanje odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Pravno formalno je postala Slovenija suverena država 25. 6. 1991 z razglasitvijo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Takrat je v Sloveniji še vedno pod budnim nadzorom obrambnih in varnostnih sil Republike Slovenije delovala Jugoslovanska ljudska armada. V mesecu oktobru 1991, natančneje 25. oktobra 1991 pa je ob 23.45 uri slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade, takrat že nam tuje vojaške sile oziroma ko se je zadnji vojak poražene Jugoslovanske armade vkrcal na malteški trajekt in s tem zapustil slovensko ozemlje. Na ta dan je Slovenija ne le pravno formalno, temveč tudi dejansko postala suverena država, na katero smo bili in smo ponosni tudi danes. Od tega trenutka naprej je samo teritorialna obramba oziroma slovenska vojska skrbela za obrambno varnost, slovenska policija in drugi organi pa za notranjo varnost Republike Slovenije.

V mesecih, ki so sledili odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, je naša država postala mednarodno priznana članica družine evropskih narodov ter polnopravna članica Organizacije združenih narodov. Uresničile so se želje naših prednikov, da bodo nekoč sami ali pa vsaj njihovi potomci živeli v svoji lastni in suvereni državi. Prav izraze »suverenost« in »suvereni« so poudarjali številni pomembni predstavniki Slovenije v svojih nastopih ob državnih in drugih pomembnih praznikih, tako doma, kot tudi v mednarodnih organizacijah in združenjih, katerih polnopravna članica je postala tudi naša država. Žal nam je bilo, da je vsa vznesenost takratnega časa ob omembi besede »suvereni na svoji zemlji« bila le spomin na tiste čase in le za nekatere.

Zato smo policijski vojni veterani Zveze policijskih veteranskih društev Sever in vojni veterani Zveze veteranov vojne za Slovenijo predlagali poslankam in poslancem Državnega zbora, da storijo vse, da ohranimo našo Slovenijo suvereno, v skupnosti enakopravnih in demokratičnih evropskih narodov. In na naš predlog je Državni zbor razglasil 25. oktober za državni praznik Dan suverenosti, ki je sedaj za veteranke in veterane ter državljanke in državljane prazničen in slavnosten dan, ko smo si po stoletjih boja izborili suvereno državo. Vojni veterani 91 si želimo, da je ta dan, dan spomina na čase enotnosti, ponosa in samozavesti na vse, kar nas je kot narod ohranjalo in ohranilo skozi stoletja.

 

Suverenost je mogoče razumeti v povezavi z narodom, ljudstvom, državo ali človekovimi pravicami in svoboščinami. Vendar le pri človekovih pravicah in svoboščinah in načelih lahko govorimo o dejanski in pristni suverenosti, saj gre pri ostalih konceptih bolj za teoretično predpostavko o suverenosti, kot suvereni pravici naroda oziroma ljudstva, saj po izvolitvi izvaja to pravico izvoljena državna oblast, na katero pa kasneje ljudstvo nima več posebnega vpliva, kar pomeni, da je oblast bolj ali manj avtonomna, ne pa dejanska suverenost ljudstva.

Zato naj nas Dan suverenosti opozarja na spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter človečnost, kar je cilj dejanske suverenosti pri uresničevanju naše ustavne demokracije. Dan suverenosti naj nas spominja tudi na to, da moramo, kar nas je ohranilo skozi stoletja, v današnjem času ohranjati in negovati bolj zavzeto, kot kadar koli prej v svoji burni zgodovini, kajti narodova samobitnost, samostojnost, enotnost in dejanska suverenost  je še  kako pomembna v teh časih, ko se srečujemo s sovražnim govorom in ko nekateri poskušajo na vse mogoče načine potvarjati ne le preteklo zgodovino, temveč tudi osamosvojitvene procese in dogodke v osamosvojitveni vojni v letu 1991.

Nekateri še kar naprej razpredajo, da je bila teritorialna obramba razorožena. Tisti, ki danes govorijo in omenjajo sabotažo v zvezi z oddajo orožja v mesecu maju 1990 pozabljajo, da so se prav oni dogovorili z obrambnim in notranjim ministrom Republike Hrvaške in odredili, da se je od septembra leta 1990 po policijskih postajah pobiralo orožje, strelivo in neprebojne jopiče, kar se je konec leta 1990 prodalo državi Hrvaški. To se je dogajalo pred vojno za samostojno Slovenijo. In prav zaradi tega so bile mnoge enote milice v vojni za samostojno Slovenijo brez težkega orožja in prepotrebnih neprebojnih jopičev.

Zato tudi jaz trdim, da TO ni bila nikoli razorožena v celoti. Strinjam se s tistimi, ki trdijo, da je uspela popolna razorožitev pripadnikov jugoslovanske ljudske armade, ki so s sklonjeno glavo poraženi zapuščali Slovenijo. Za to gre zasluga predvsem slovenski milici in teritorialni obrambi. Pa tudi sicer oboroženost slovenskega naroda ni bila samo v oborožitvi z orožjem, temveč tudi v miličnikih, teritorialcih ter v državljankah in državljanih, ki so svojo moč in oboroženost pokazali na barikadah s tovornjaki, avtobusi, službenimi in svojimi vozili, traktorji in svojimi lastnimi telesi ter ko so varovali orožje na skrivnih mestih in nudili milici in teritorialni obrambi logistično pomoč. Zato je teritorialna letos upravičeno praznovala 50. obletnico svojega nastanka, policija pa lani, saj je leta 1967 prešla iz zvezne v republiško pristojnost.

Spoštovani,

pripadnost in vrednote vsakega naroda in s tem tudi vojske – teritorialne obrambe ter milice se morajo obravnavati in negovati z ustreznim vrednotenjem in spoštovanjem nacionalne preteklosti, predvsem tiste, ki zaznamuje izgradnjo njene državnosti in suverenosti. In žalostno je, da so nekateri začeli precenjevati svoje prispevke v osamosvojitvi in hkrati zaničevati zasluge drugih, neupravičeno ustanavljati vzporedne veteranske organizacije, prirejati vzporedne proslave ter proslave z neprimernimi simboli in govori, ki izkrivljajo zgodovinsko resnico, da ne govorim o tem, da se nekateri danes poklanjajo domobrancem in tistim, ki so sodelovali z okupatorjem v času druge svetovne vojne.

Zato  moramo ohranjati spomin in vrednote veteranov in veterank 91, da ne pozabimo za kaj smo se borili pred več kot 27. leti, da ne dovolimo, da bi nas država še enkrat postavila v kot, s kakšnim ZUJF-om, predvsem pa, da se znamo družiti in da s svojim delovanjem ohranjamo spomin na naše aktivnosti v času osamosvojitvenih procesov ter da vrednote in spomin prenašamo na mlade.

Spoštovani pohodniki iz Ankarana do Triglava, zavedajte se in ponosni smo na vas, saj z vašimi pohodi tudi vi na izjemen način ohranjate spomin na pomen 2. svetovne vojne in na naše aktivnosti v času osamosvojitvenih procesov in to prenašate na mlade rodove.

V svojem imenu in imenu Zveze policijskih veteranskih društev Sever in tudi v imenu Zveze vojnih veteranov Slovenije vam ob vašem jubileju še enkrat čestitam in vam želim prijetno druženje danes in ob naslednjih pohodih na Triglav.  

Hvala za pozornost.

Ljubljana, 26. 10. 2018

                                                                                                     dr. Tomaž Čas

                                                                                            Predsednik Združenja Sever

 

 

Fotogalerija