Statut KS Škofije

KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFIJE
Svet krajevne skupnosti

  

S T A T U T

KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠKOFIJE

 

MESTNA OBČINA KOPER 

KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFIJE

Svet Krajevne skupnosti

  

Na podlagi 151. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave št. 40/00 in 30/01) je Svet Krajevne skupnosti Škofije na 15. redni seji dne 12.07. 2002 sprejel

 

STATUT

KRAJEVNE  SKUPNOSTI  ŠKOFIJE

  

 

1. SPLOŠNE  DOLOČBE

1. člen

Krajevna skupnost Škofije (v nadaljevanju Krajevna skupnost -KS) je kot ožji del Mestne občine Koper skupnost občanov, organiziranih v tej KS, na območju, določenem z Odlokom o določitvi območij krajevnih skupnosti v Mestni občini Koper (Uradne objave št 12/96) in tem statutom.

Ustanovljena je na podlagi interesa prebivalcev in drugih prostorskih, zgodovinskih in upravno-gospodarskih razlogov z namenom, da krajani v skladu z zakonom, statutom Mestne občine Koper in tem statutom zadovoljujejo določene skupne potrebe ter izvajajo naloge, ki jih je krajevni skupnosti poverila občina.

2. člen

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. V pravnem prometu nastopa v svojem imenu in za svoj račun. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Sp.Škofije 54, Škofije.

3. člen

Krajevno skupnost predstavlja in zastopa svet krajevne skupnosti.

 

4. člen

 

Krajevna skupnost ima žig okrogle oblike. Žig ima na zunanjem robu napis Mestna občina Koper, na notranjem delu pa napis Krajevna skupnost Škofije.

5. člen

Krajevna skupnost obsega naslednja naselja oziroma območja:

Naselje Sp.Škofije, (prostorski okoliš od 0236 do 0246);

Naselje Zg.Škofije, (prostorski okoliš od 0285 do 0287);

Naselje Plavje, (prostorski okoliš od 0234 do 0235);

Naselje Tinjan, (prostorski okoliš od 0288 do 0289);

Naselje Elerji, (prostorski okoliš 0247).

6. člen

Območje krajevne skupnost se lahko oblikuje ali preoblikuje v skladu s statutom Mestne občine Koper.

7. člen

Krajevna skupnost sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi na načetih prostovoljnosti in solidarnosti, pri reševanju dogovorjenih nalog skupnega pomena in v  ta namen tudi združuje svoja sredstva.

8. člen

Krajani se lahko  s peticijo ali drugo pobudo obračajo na katerikoli organ krajevne skupnosti.

9. člen

Krajevni praznik se določi na dan 01.december. Svet krajevne skupnosti odloča o grbu in zastavi ter podelitvi priznanj in plaket s posebnim sklepom.

 

II. PODROČJE DELA IN NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI

10. člen

Krajevna skupnost samostojno opravlja naloge, ki jih določa statut Mestne občine Koper in ta statut.

11. člen

Krajani v krajevni skupnosti uresničujejo svoje interese in potrebe tako, da preko organov krajevne skupnosti:

-       upravlja s svojim premoženjem in gospodari s premoženjem, ki ga ima v upravljanju;

-       skrbi za razvoj na območju krajevne skupnosti;

-       sprejema program razvoja krajevne skupnosti;

-       sodeluje v postopku oblikovanja in sprejemanja prostorsko izvedbenih aktov, ki se nanašajo  na območje krajevne skupnosti;

-       skrbi za izgradnjo in vzdrževanje javnih poti, rekreacijskih in drugih javnih površin;

-       gradi in sodeluje pri gradnji komunalnih objektov in naprav;

-       daje predloge službam socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka  in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;

-       sodeluje pri pospeševanju vzgojno izobraževalne, športno-rekreacijske, društvene, turistične,  kulturne in drugih dejavnosti na svojem območju;

-       daje predloge organom občine za ureditev zadev, ki se nanašajo na zadovoljevanje skupnih potreb prebivalcev krajevne skupnosti;

-       ureja druge javne zadeve, pomembne za krajevno skupnost.

 

Krajevna skupnost opravlja tudi naloge, ki jih nanjo z njenim soglasjem prenese občina. Občina za njihovo izvajanje zagotavlja ustrezna sredstva.

III. OBLIKOVANJE IN PRISTOJNOSTI ORGANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI

A. Skupne določbe

12. člen

Organi krajevne skupnosti so Svet, Nadzorni odbor in Volilna komisija krajevne skupnosti. Člani organov krajevne skupnosti opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Organi krajevne skupnosti se volijo oziroma imenujejo za dobo štirih let.

13. člen

Delo organov krajevne skupnosti je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov KS, z navzočnostjo krajanov in predstavnikov javnih občil na sejah sveta in organov krajevne skupnosti ter na druge načine, ki jih določa ta statut.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva organov krajevne skupnosti, ki so zaupne narave.

14. člen

Svet krajevne skupnosti in njegova delovna telesa ter drugi organi krajevne skupnosti so sklepčni, če je na njihovih sejah prisotna večina njihovih članov, odločitve pa so sprejete z večino glasov prisotnih članov, če zakon, ta statut ali drugi predpis ne določa drugače.

B. Svet krajevne skupnosti

15. člen

 

Svet krajevne skupnosti je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti krajevne skupnosti. Svet KS šteje 10 članov. Število članov določi občinski svet s sklepom.

 

V krajevni skupnosti ima italijanska narodna skupnost v svetu krajevne skupnosti  enega člana. (za KS na narodnostno mešanem območju)

16. člen

Člani sveta na prvi konstitutivni seji med seboj izvolijo predsednika in  podpredsednika sveta krajevne skupnosti.

 

17. člen

Redne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski Svet Mestne občine Koper.

Člane sveta krajevne skupnosti, ki morajo imeti stalno bivališče na območju krajevne skupnosti, izvolijo občani s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti.

Člani sveta krajevne skupnosti se volijo po večinskem načelu.

18. člen

Za volitve članov sveta krajevne skupnosti  se v krajevni skupnosti določi eno ali več volilnih  enot, tako da je zagotovljena zastopanost posameznih naselij oziroma delov mesta, ki so v območju  krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti s posebnim sklepom oblikuje volilne enote in določi  število članov sveta iz posamezne volilne enote.

19. člen

Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. Kandidate za člane sveta krajevne skupnosti določajo politične stranke, volivci na zborih volivcev in skupine občanov z zbiranjem prijav o podpori kandidatom.

Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določila Zakona o lokalnih volitvah in občinskega statuta Mestne občine Koper.

Sredstva za izvedbo volitev zagotovi Mestna občina Koper.

20. člen

Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:

-       sprejema statut krajevne skupnosti in druge splošne akte;

-       sprejema programe svojega dela;

-       sprejema finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti;

-       voli predsednika in podpredsednika sveta;

-       imenuje volilno komisijo in po potrebi delovna telesa ter vaške oziroma četrtne odbore, če tako določa statut krajevne skupnosti;

-       oblikuje mnenja in predloge za občinski svet o zadevah iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti;

-       sklicuje zbore krajanov;

-       odloča o uporabi sredstev, s katerimi razpolaga krajevna skupnost;

-       odloča o drugih zadevah v skladu z zakonom, statutom in drugimi splošnimi akti občine in statutom krajevne skupnosti.

21. člen

Svet krajevne skupnosti se konstituira na svoji prvi seji. Prvo sejo skliče dosedanji predsednik 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.

Po tem roku skliče konstruktivno sejo predsednik volilne komisije.

Do izvolitve novega predsednika sveta krajevne skupnosti vodi sejo predsednik, predsednik volilne komisije, najstarejši član sveta krajevne skupnosti ali drugi izvoljeni član sveta krajevne skupnosti.

22. člen

Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja svet, ga sklicuje in praviloma vodi njegove seje. Podpredsednik pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, po predsednikovem pooblastilu vodi seje, ga nadomeščata v njegovi odsotnosti ali v primeru nujne zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravljata posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.

23. člen

Predsednik sveta krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge:

1. predstavlja in zastopa krajevno skupnost;

2. sklicuje zbore krajanov in zbore volivcev;

3. podpisuje pogodbe, akte in sklepe, ki jih sprejme svet krajevne skupnost;

4. predlaga v sprejem letni finančni načrt, zaključni račun krajevne skupnosti ter letni program dela krajevne skupnosti;

5. skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev sveta krajevne skupnosti;

6. opravlja druge naloge, ki mu jih nalaga statut krajevne skupnosti ali poverijo občinski upravni organi.

24. člen

Kandidate za predsednika in podpredsednika predlagajo člani sveta krajevne skupnosti. Izvoljeni so z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju nihče od predlaganih kandidatov ne prejme zahtevane večine glasov, se glasovanje ponovi.

Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov, kar velja tako za glasovanje o kandidatu za predsednika sveta, kakor tudi za podpredsednika sveta krajevne skupnosti.

25. člen

Predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti razreši svet krajevne skupnosti po enakem postopku, kot je določen za njihovo izvolitev.

 

 

26. člen

 

Svet krajevne skupnosti deluje na sejah, ki jih sklicuje praviloma predsednik sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati po sklepu sveta oziroma na predlog tretjine članov sveta ali nadzornega odbora.

Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj dvakrat letno, obvezno pred sprejemom letnega finančnega načrta in zaključnega računa krajevne skupnosti ter letnega programa dela krajevne skupnosti.

27. člen

Seje sveta krajevne skupnosti so javne. Svet lahko sklene, da v posameznih primerih javnost izključi, če je to v javnem interesu. O delu na seji sveta se piše  zapisnik. Svet krajevne skupnosti ima lahko svoj poslovnik, s katerim podrobneje uredi način dela in postopek odločanja. Poslovnik sprejme svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

C. Delovna telesa sveta krajevne skupnosti

28. člen

Svet krajevne skupnosti lahko ustanovi komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za proučevanje vprašanj z njegovega delovnega področja in spremljanje in izvajanje raznih aktov in odločitev sveta krajevne skupnosti.

29. člen

Svet krajevne skupnosti ustanovi delovne odbore na posameznih območjih krajevne skupnosti. Delovni odbori delujejo po pooblastilu in svetu odgovarjajo za morebitne nepravilnosti pri opravljanju zaupanih jim nalog. Delovni odbor lahko odloča le v okviru svojih pristojnosti, ne sme pa odločati o pristojnostih in v imenu sveta krajevne skupnosti.

30. člen

Delovno telo ima najmanj 3 (tri) in največ pet (5) članov.

Delovna telesa sveta krajevne skupnosti sestavljajo člani sveta krajevne skupnosti in krajani s posameznega naselja oziroma območja krajevne skupnosti.

Predsednik delovnega telesa je praviloma član sveta krajevne skupnosti. Sestavo, delovno področje in način dela delovnega telesa določi svet krajevne skupnosti s posebnim sklepom.

31. člen

Člane delovnih teles imenuje svet krajevne skupnosti na podlagi liste kandidatov. Člani delovnih teles so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina članov sveta krajevne skupnosti. Liste kandidatov praviloma predlagajo krajani oziroma člani Sveta krajevne skupnosti.

V delovnih telesih krajevne skupnosti morajo biti zastopani pripadniki italijanske narodne skupnosti tako, da je član delovnega telesa tudi pripadnik italijanske narodne skupnosti.

 

Č. Nadzorni odbor

32. člen

Nadzorni odbor ima 3 (tri) člane.

Nadzorni odbor:

1.   opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem krajevne skupnosti;

2.   nadzoruje zakonitost, namembnost in smotrnost porabe sredstev krajevne skupnosti;

3.   nadzoruje finančno poslovanje krajevne skupnosti;

4. obravnava zaključni račun krajevne skupnost

Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča svetu krajevne skupnosti o svojih ugotovitvah.

 

33. člen

Člane nadzornega odbora imenuje svet krajevne skupnosti izmed krajanov krajevne  skupnosti.

Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov članov sveta. Listo kandidatov določi predsednik sveta krajevne skupnosti na podlagi predlogov najmanj četrtine članov sveta krajevne skupnosti.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta krajevne skupnosti oziroma njihovi ožji družinski člani, prav tako ne člani delovnih teles sveta krajevne skupnosti niti člani organizacij, ki so uporabniki sredstev, s katerimi gospodari krajevna skupnosti.

Za delovanje, odločanje in pristojnosti nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe poglavja Statuta Mestne občine Koper, ki opredeljuje nadzorni odbor.

D. Volilna komisija

34. člen

Volilna komisija ima predsednika in dva člana ter enako število namestnikov (skupaj najmanj šest članov) ki jih na predlog predsednika sveta krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti za mandatno dobo štirih let.

35. člen

Volilna komisija je svetu krajevne skupnosti odgovorna za izvedbo volitev v svet krajevne skupnosti in za izvedbo referendumov v krajevni skupnosti. Volilna komisija je v okviru svojih pristojnosti samostojna.

36. člen

Predsednik in člani volilne komisije ne morejo biti hkrati kandidati na volitvah v svet krajevne skupnosti.

IV. VAŠKl ODBORI (MESTNE ČETRTI)

37. člen

Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani posameznega območja krajevne skupnosti ustanovijo vaške odbore ali mestne četrti.

38. člen

Vaški odbori (mestne četrti) se lahko ustanovijo na območjih, ki so prostorsko, zgodovinsko, kulturno, upravno ali krajevno zaokrožena celota, kjer se krajani srečujejo s specifičnimi potrebami svojega življenja, delovanja in bodočega razvoja.

Namen ustanovitve Vaškega odbora (mestne četrti) je hitrejše in bolj učinkovito reševanje potreb, predvsem z lastnimi sredstvi in delom v skladu s sprejetimi programi dela in razvoja krajevne skupnosti in s svojim programom.

Vaški odbori niso pravne osebe.

Svet krajevne skupnosti lahko pred vsako odločitvijo, ki se nanaša na posamezen del krajevne skupnosti, lahko pridobi mnenje vaškega odbora (mestne četrti). Mnenje za svet krajevne skupnosti  ni obvezujoče.

 

 

39. člen

Pobudo o oblikovanju vaškega odbora (mestne četrti)  poda zbor krajanov posameznega območja ali svet krajevne skupnosti.

Odločitve o oblikovanju vaškega odbora (mestne četrti) se sprejme z večino prisotnih volivcev na zboru krajanov.

 

40. člen

Organ vaškega odbora(mestne četrti) je odbor te skupnosti in šteje najmanj tri (3) oziroma največ pet (5) članov in se jih izvoli na zboru posameznega dela krajevne skupnosti  z večino glasov prisotnih volivcev.

V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA KRAJANOV

41. člen

Neposredne oblike odločanja krajanov o krajevnih zadevah so zbor krajanov, zbor vaškega odbora(mestne četrti), referendum in ljudska iniciativa.

 

A. Zbor krajanov in zbor vaških odborov.

42. člen

Krajani na zboru krajanov ali na zboru vaškega odbora (mestne četrti) lahko:

1. razpravljajo o problematiki v krajevni skupnosti;

2. razpravljajo o delti sveta krajevne skupnosti, vaških odborov(mestne četrti) ter občinskih organov;

3. razpravljajo o povezovanju z drugimi krajevnimi skupnostmi;

4. razpravljajo o spremembah območja krajevne skupnosti;

5. dajejo mnenja oziroma pobude v zadevah iz prejšnjih alinej;

6. obravnavajo druga vprašanja, pomembna za življenje in delo v krajevni skupnosti;

7. opravljajo druge zadeve določene s tem statutom in drugimi predpisi.

43. člen

Zbor krajanov skliče predsednik sveta krajevne skupnosti na lastno pobudo, na pobudo občinskih organov, po sklepu sveta krajevne skupnosti, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj 5 % volilnih upravičencev.

Zbor vaškega odbora skliče predsednik sveta krajevne skupnosti ali predsednik odbora te skupnosti pod pogoji iz prvega odstavka tega člena.

 

 

44. člen

Zbor krajanov oziroma zbor vaškega odbora je sklepčen, če je na njem prisotnih najmanj 5 % volivcev iz območja, za katerega je zbor sklican.

Če zbor krajanov oziroma zbor vaškega odbora pol ure po poteku v vabilu navedenega začetka zasedanja še ni sklepčen, lahko pravno veljavno zaseda po poteku tega časa, sklepe pa sprejema pravnomočno, če zanje glasuje večina prisotnih krajanov.

45. člen

Predsednik vaškega odbora  vodi o zboru vaškega odbora zapisnik, ki ga najkasneje v petih dneh po zboru posreduje svetu krajevne skupnosti.

B. Referendum                                       

46. člen

Svet krajevne skupnosti lahko na svojem območju izvede referendum:

1. o kakšni svoji odločitvi;

2. za uvedbo krajevnega samoprispevka;

3. za zadeve določene z občinskim in s tem statutom;

4. za zadeve določene z zakoni.

Svet krajevne skupnosti razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj  10 % volivcev v krajevni skupnosti.

Pravico glasovanja na referendumu imajo tisti krajani, ki imajo volilno pravico s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

47. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodi volilna komisija krajevne skupnosti.

Glede glasovanja in drugih vprašanj se smiselno uporablja zakon o referendumu in ljudski iniciativi, statut in drugi akti Mestne občine Koper.

C. LJUDSKA INICIATIVA

48. člen

Najmanj 5 % volivcev v krajevni skupnosti lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sveta krajevne skupnosti ali drugih organov krajevne skupnosti.

49. člen

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta sveta krajevne skupnosti, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločati najkasneje v treh mesecih.

Če se zahteva nanaša na druge organe krajevne skupnosti, mora pristojni organ o njej odločati najkasneje v enem mesecu.

Glede postopka vložitve zahteve iz 47. člena tega statuta, se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

 

VI. NAČIN FINANCIRANJA KRAJEVNE SKUPNOSTI

50. člen

Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo nepremičnine in premičnine v lasti krajevne

skupnosti, denarna sredstva in pravice.

 

Sredstva, ki jih krajevna skupnost zbere za posamezne namene, lahko razporeja samo za te namene.

Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno, skladno s svojimi programi.

 

Krajevna skupnost mora s premoženjem upravljati po načelu dobrega gospodarja.

 

Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.

 

Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti nad vrednostjo, določeno z odlokom o proračunu občine, so veljavni le ob soglasju župana.

Svet krajevne skupnosti odloča o pridobitvah in odtujitvah premičnin in nepremičnin. Odtujitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredelita dve tretjini članov sveta krajevne skupnosti in z odtujitvijo soglaša Občinski svet Mestne občine Koper.

51. člen

Stanje premoženja in obveznosti se ugotavlja in prikazuje v skladu z računovodskimi načeli in predpisi enkrat letno z zaključnim računom.

Poslovanje krajevne skupnosti redno spremlja svet krajevne skupnosti, najmanj dvakrat letno.

Kontrolo nad poslovanjem izvaja nadzorni odbor, ki redno, najmanj pa enkrat letno poroča svetu krajevne skupnosti o svojih ugotovitvah.

52. člen

Za zadovoljevanje in uresničevanje potreb in interesov krajanov krajevna skupnost pridobiva sredstva:

-       s sredstvi proračuna občine;

-       s prihodki od premoženja krajevne skupnosti;

-       s sredstvi krajanov;

-       s sredstvi pravnih in fizičnih oseb, ki jih le-te namenijo krajevni skupnosti in

-       s samoprispevkom;

-       s plačili za storitve;

-       z drugimi sredstvi.

 

Iz proračuna občine krajevna skupnost lahko pridobiva  sredstva za:

-       delovanje krajevne samouprave,

-       sofinanciranje gradnje in vzdrževanja komunalnih objektov splošne rabe, ki so v upravljanju  krajevne skupnosti in

-       izvajanje nalog, ki jih na krajevno skupnost s soglasjem krajevne skupnosti prenese občina.

Sredstva, ki jih krajevna skupnost zbere namensko za posamezne naloge, razporeja samo za te namene.

53. člen

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v finančnem načrtu krajevne skupnosti, ki je sestavni del občinskega proračuna in ga krajevna skupnost po sprejemu dostavi Mestni občini Koper.

Finančni načrt krajevne skupnosti sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov. Finančni načrt je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov sveta krajevne skupnosti.

54. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet finančni načrt krajevne skupnosti, sprejme svet krajevne skupnosti zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi dohodki in odhodki. Zaključni  račun krajevne skupnosti se dostavi Mestni občini Koper.

 

 

VII. AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI

55. člen

Svet krajevne skupnosti sprejema naslednje akte:

•   statut krajevne skupnosti,

•   poslovnik o delu sveta krajevne skupnosti,

•   finančni načrt,

•  zaključni račun,

•  pravilnike,

•  sklepe.

 

 

 

56. člen

Statut krajevne skupnosti je temeljni akt krajevne skupnosti, ki določa organizacijo in delovanje krajevne skupnosti, oblikovanje in pristojnosti organov krajevne skupnosti, sodelovanje občanov pri sprejemanju odločitev in druga vprašanja, pomembna za delo krajevne skupnosti.

Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.

Obrazloženo pobudo za spremembo statuta lahko poda ena četrtina članov sveta krajevne skupnosti ali krajani na zboru krajanov ali zbor vaškega odbora.

 

VIII. STROKOVNA OPRA VILA ZA POTREBE KRAJEVNE SKUPNOSTI

57. člen

Svet krajevne skupnosti zagotavlja opravljanje strokovno-administrativnih in drugih del za potrebe krajevne skupnosti in njenih organov.

Če ta dela opravljajo poklicno na podlagi delovnega razmerja, sklene delavec delovno razmerje s krajevno skupnostjo, ki zagotavlja tudi sredstva za plačilo njegovega dela.

 

 

 

 

 

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

58. člen

Vsa vprašanja, ki niso opredeljena v tem statutu, se rešujejo v skladu z določiti poglavja »KRAJEVNE SKUPNOSTI« statuta Mestne občine Koper (Uradne objave št. 40/00 in 30/01).  Pri delu sveta krajevne skupnosti in njegovih organov ter pri uresničevanju pravic in obveznosti članov sveta krajevne skupnosti, se lahko smiselno uporabljajo določbe Poslovnika o delu občinskega sveta Mestne občine Koper (Uradne objave št. 16/95, 40/00).

59. člen

Statut krajevne skupnosti  začne veljati 15. dan po objavi na krajevno običajen način.

60. člen

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut krajevne skupnosti Škofije z dne 12.07.2002.

 

Škofije, 11. januar 2012

Predsednik sveta krajevne skupnosti

                                                                                                                       Vlasta Vežnaver

Datoteke