Peru - ščepec predinkovske soli pod andskim gorovjem

Minuli torek smo v OŠ Oskarja Kovačiča Škofije lahko prisluhnili popotnici in fotografinji Nives Kačič. Če ste predavanje zamudili, se prepustite besedam, ki jih je zapisala:

"Našla sem jo, pa ne predinkovsko sol v solinah, ležeče pod andskim gorovjem, temveč svojo beležnico, v katero sem beležila zgodbe s poti po Peruju. Po daljšem času berem svoje zapise in prva vrstica, pred odhodom na potovanje je glasila: “Kako preprosto je oplemenititi svoje življenje in bogastvo. Izbereš deželo, kupiš letalsko karto in se prepustiš vznemirljivi pustolovščini.

Pustolovščina je nastajala v spremstvu z Intijem (Bog sonca), ki je hkrati patron svetega mesta Cusca (dom sonca). Osvetljeval je mojo pot po oazi, v puščavi in na nadmorski višini 4.910 m in vsa čudesa južnoameriške visokogorske, mistične, puščavske, ob Tihem oceanu dramatične, skrivnostne dežele, ki v gostih jutranjih meglicah skriva veliko neraziskanega, nepojasnjenega in zgodovinskega. S čim sem oplemenitila svoje bogatstvo – s pridobivanjem znanja o deleži in s pogledi na inkovsko ljudstvo, na andske vrhove, vulkane, geoglife sredi Nazce, morske leve, pingvine, vikunje in alpake, Špancem neodkrito mesto Machu Picchu, vožnja po jezeru Titiccaca in 87 plavajočih jezer, zgrajeno iz trsja. Posebno noto tej pustolovščini gre pripisati plemenu Uros, ki živi na istoimenskem plavjočem otoku. Njihova gostoljubnost in mavrično obarvane tradicionalne obleke, mi še danes privabijo radost in nasmeh na obraz (nasmeh zato, ker sem si pomerila njihovo obleko in klobuk). Nikakor ne smem prezreti srečanja z Juanito. Kdo je Juanita? Ste že slišali za njo. Kdor želi se lahko z njo sreča, le nekaj minut hoje od trga Plaza de Armas iz perujskega kolonialnega mesta Arequipa in tam je muzej katoliške univerze Santa María, v katerem je izpostavljeno življenje starih Inkov in v muzeju je vrhunec - truplo » Mumija Juanita” - najstnica iz lokalne skupnosti Inkov okoli leta 1450. Tehnično ni mumija, saj je bila ta mlada ženska zamrznjena in ni bila balzamirana.

Vznemirljivo doživetje je bilo ob sestopu iz avtobusa in proti meni je sijala neka belina - soline v vsem svojem sijaju. Kupila sem ščepec predinkovske soli pod andskim gorovjem in jo plačala s soli. Osupljivo in hkrati očarljivo – mestece Maras, stojim pod višinskim soncem in pogledujem gorske soline , ki so sapo jemale. To je tisto, kar me kot potnico osrečuje in bogati, ostaja pa lep spomin na izvir slane vode, ki priteka izpod gore in se kristalizira v solnih bazenih. Pridelovanje soli pomeni način življenja in preživetje za solinarje, solinarke in njihove otroke, ki jim sonce, s pomočjo soli, na tisti višini ožiga ličnice."