Sondiranje terena pri OŠ Škofije

Geološke raziskave OŠ Škofije

Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Geologija d.o.o. Idrija, g. Jožetom Janežem, univ. dipl. inž. geol., ki v okviru pripravljanja delovišča izvaja sondiranja na različnih lokacijah šolskega okoliša.  

»Namen geološko geomehanskih raziskav je pridobiti kakovostne podatke o sestavi in nosilnosti temeljnih tal pod objektom. Pri svojem delu mora geolog upoštevati postopke in raziskovalne metode, ki so predpisane tako s slovenskimi kot evropskimi standardi ter stalno sodelovati z vodjem projekta, načrtovalcem gradbenih konstrukcij in statikom. Pridobljeni podatki se uporabljajo za projektiranje temeljev, načrtovanje gradbene jame, odvodnjavanje zalednih in meteornih voda, zaščito vkopnih in nasipnih brežin ter dimenzioniranje povoznih površin. 

Kamninsko podlago terena na širšem območju Škofij gradijo flišne plasti, ki so po starosti uvrščene v eocensko stopnjo terciarnega obdobja. Zanje je značilno hitro menjavanje tankih plasti peščenjaka in laporja in jih uvrščamo med srednje trdne, dobro nosilne kamnine, ki pa pod vplivom atmosferilij (vode in zraka) hitro preperevajo in razpadajo, zato se na njih ustvarja relativno debel, slabo nosilen pokrov preperinske gline in glinastega grušča. Sestavo tal smo preiskovali z rotacijskim vrtanjem do globine 14 m, katerega cilj je bil pridobiti čim boljše jedro zemljin in kamnin. Izvrtano jedro popiše geolog, ki beleži sestavo zemljin in kamnin, njihovo starost, vpad plasti, kakovost pridobljenega jedra, tlačno trdnost z ročnim penetrometrom in strižne lastnosti z ročno krilno sondo, pojave vode in druge značilnosti. 

Na območju osnovne šole Škofije je sloj slabo nosilnih zemljin debel kar med 5 in 6 m. Flišne kamnine so tudi zelo slabo vodoprepustne, zaradi česar iz njih ni mogoče črpati pomembnejših količin podzemne vode, ali vanje ponikati meteorne vode. Tiste manjše količine vode, ki se v zgornjih slojih vendarle zberejo, pa slabšajo trdnostne karakteristike terena. Zato smo trdnostne lastnosti zgornjih, glinastih plasti temejiteje raziskovali s terenskimi standardnimi penetracijskimi poskusi in z laboratorijskimi poskusi, s katerimi se določajo geomehanske lastnosti kot so naravna vlaga, meje židkosti in plastičnosti, gostota, tlačna in strižna trdnost in stisljivost«. 


Deli: