Na Plavjah se je puno pelo eno guodlo

Na prizorišču ob cerkvi v središču vasi, ki ga je Neva Samec opremila s predmeti kulturne dediščine, so obiskovalce najprej pozdravili zvoki harmonik Eneja Periča, Bogdana Bukovaca in Karla Budana. Vaški kvartet, ki ga sestavljajo Aleksander in Marko Vitez, Edi Zerbo, Miro Muha, je nasmejal občinstvo s pesmimi v narečju, še posebej s priredbo pesmi Ti pupa ne hodi na Plavje.

Zbrane je nato pozdravila Vlasta Jerman, predsednica Kulturnega društva Istrski grmič Škofije, ki je dalo pobudo za narečni večer. V bogato preteklost vasi je navzoče popeljal Leander Cunja, poznavalec zgodovinskega, gospodarskega in kulturnega razvoja številnih krajev v okolici. Spregovoril je o domnevah nastanka vasi, ledinskih in hišnih imenih, predstavil prizadevanja za izgradnjo vaške cerkve in šole.

Zaradi ugodnega podnebja in položnih pobočij so se Plavčani od nekdaj ukvarjali s kmetijstvom, vinogradništvom, oljkarstvom in pridelavo zgodnjih vrtnin, zlasti radiča. Prijelo se jih je ime »radićarji«. S številnimi anekdotami o podjetnih kmetih, ki so znali spretno izkoristiti bližino meje, je občinstvo nasmejal Igor Bertok. Neva Šečerov je predstavila zgodovino vaške torkle, ki jo je v upravljanje rodbini Čok zapustil umni angleški agronom. Učenci Osnovne šole Škofije, David Guzej, Ana Knez, Melissa Brivitello in Ana Zerbo Kamenšek, so pogovor o kmetijstvu sklenili z reki o vremenu in narečnimi otroškimi pesmimi.

Dekleta s Škofij, pod vodstvom Maria Petvarja, so s tremi pesmimi občinstvo popeljale k pogovoru  o prosvetnem in narodnem delovanju. Elen Zrinski je predstavila zgodovino Prosvetno-bralnega društva Straža, čigar 120-letnico nastanka obeležujejo letos. Prebrala je izvirne zapise Josipa Hrovatina iz leta 1898, ki je v vaški kroniki zabeležil in komentiral rojstvo kulturnega društva. Spomini na otroška leta in šolo nekaterih vaščanov so zaživeli v pripovedi Mojce Rebec Marinkovič.

O pomenu vasi med drugo svetovno vojno je spregovorila Mila Letig. Prvega decembra leta 1941 je bil v Jamškovi hiši ustanovljen 1. odbor OF v slovenski Istri, zato je ta dan praznik Krajevne skupnosti Škofije. Zaradi sodelovanja s partizani so vaščani utrpeli deportacije v nemška koncentracijska taborišča.

Narečni večer so sodelujoči zaokrožili s projekcijo dokumentarnega filma o Oktetu Škofije, ki je bil posnet pred enaintridesetimi leti (1987) v plavski torkli.

 Avtorica teksta: Elen Zrinski

 Avtorica fotografij: Neva Samec