Po starih poteh do novih prijateljstev

Pod skupnim naslovom VII. Križanca je v petek potekal tudi drugi pohod »Po starih poteh odkrivamo nova prijateljstva«. Zjutraj so na pot krenili otroci prvih treh razredov OŠ Škofije iz Škofij in prvošolci OŠ Dekani iz Dekanov, ki jih je preko Kaštelirja vodil pobudnik in organizator tradicionalne prireditve Darjo Gregorič. S seboj je prinesel tudi prav posebno zastavo: kozo sredi evropskih zvezd.

V drugem pohodu "Po starih poteh odkrivamo nova prijateljstva" so se otroci, obe ravnateljici in učiteljice tako kot lani srečali Pr križa na Tretji Škofiji oziroma na travniku pri kozah, ki jih redi Maše. Na lepo pokošenem prostoru sredi narave in z lepim razgledom na morje je kmalo zavladal sproščen otroški živžav, fantje so zaigrali na harmonike, tkala so se nova znanstva. Kot je povedal Darjko Gregorič se s tem pohodom  obuja spomin na staro prijateljstvo med Dekaneži in Škofjoti. Mladež sta nagovorili ravnateljici Eneja Rožanec in Vlasta Urška Baraga, otroci so si zapeli in se v prijetnem vzdušju vsi skupaj družili.

V Dekanih Križanca traja tri dni in z njo obujajo staro tradicijo.

Križanca je stara dekanska pomladna šagra. Praznuje se na nedeljo po križnem tednu, ko so se po naših ulicah in poljih vile prošnje procesije za dobro letino.Te so trajale tri dni. Navezuje se na praznovanje Siense - Vnebohoda, ki je bil tudi eden največjih praznikov Beneške republike.To je bil veličasten praznik "poroke mesta z morjem", ko je dož v pozlačeni barki galeati odvrgel zlat prstan med valove v znak sožitja med morjem in mestom.

Prošnje procesije so se v jutranjih urah odvijale tudi po drugih vaseh širom po Istri. Šle so tako, da so zajele celotno območje njiv in naselja. Duhovnik je z žegnano vodo blagoslavljal polja, vinograde, oljke in hiše, ljudje pa so molili in prepevali.

V sredo pa je bila pot procesije najdaljša in to od Potoka proti Bivju na Školarice nato proti Škofijam. Tu so se srečali s Škofjoti in skupaj molili za dobro letino. Skupaj šli proti Čički Škofiji. Pri križu pa so Dekančani obrnili po hribu dol proti domu in zaključili v domači cerkvi s sv. mašo.