Prireditev s praporščaki

Na prireditev ob krajevnem prazniku Škofij bodo v soboto zvečer prišli praporščaki ZB NOB Koper in krajevnih organizacij. Na Škofijah za prapor skrbi Bojan Rovšek, ki bo v soboto praporščake tudi spremljal. 

Ob tej priložnosti se spomnimo, kaj so praporji in zakaj si praporščaki, ki jih nosijo, zaslužijo vse naše spoštovanje. 

Prapor je zastava, ki simbolizira društvo ali organizacijo oziroma pripadnost društvu, združenju in podobno. Za razliko od zastave je prapor unikatni ročni izdelek, torej je vsak drugačen. Praporščaki, ki so resni, vztrajni in tudi vzdržljivi ljudje, vedno poudarijo pomen dogodka oziroma slovesnosti. Tako bo tudi na Škofijah.   

Prapori so v Evropi razširjeni od časov Rimskega imperija, kjer so bili v uporabi predvsem v vojski, vezeni prapori pa so razširjeni od srednjega veka, ko so se z njimi predstavljale plemiške družine. Danes so vezeni prapori najbolj razširjeni v Nemčiji, kjer se z njimi predstavljajo lovska, strelska, gasilska, veteranska in druga društva. Na območju Slovenije so vezeni prapori prisotni vsaj od časa avstro-ogrske monarhije. V Kraljevini Jugoslaviji so prapori postali pomembni simboli društev - v tem času so to bila predvsem gasilska in telovadna društva, ki so bila na našem območju zelo številna in dejavna. Največji razcvet pa je vezeni prapor na Slovenskem dobil po drugi svetovni vojni, ko je praktično vsako društvo moralo imeti svoj prapor. Takrat se je tudi izoblikoval značilni slovenski vezeni prapor, ki je za razliko od nemškega kvadratnega prapora pravokotne oblike in manjših dimenzij. 

Največkrat vidimo praporščake združenj borcev, ki dajejo pomen tudi državnim proslavam. Zadnjič so bili množično prisotni na proslavi v koprski Bonifiki 25. oktobra, ko je bila 25- letnica odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije.