Prvo martinovanje na Škofijah

“Iz Kopra je lep pogled na podolgovato vzpetino, ki s severovzhoda obroblja Koprski zaliv in spodnji del Rižanske doline. Vzpetina je del flišnega hrbta, ki ga na severovzhodu in severu omejujejo Breg ali Bržanja, Osapska dolina in Miljski zaliv, na jugovzhodu pa Rižanska dolina in Koprski zaliv….”je območje krajevne skupnosti Škofije pred leti opisoval znani in ugledni krajan Raul Šiškovič. Na teh valovitih gričih  uspevajo mnogoteri sadovi narave ob prizadevnem in skrbnem delu vinarjev, oljkarjev, pridelovalcev vrtnin. Odlične vinograde ima tukaj tudi Vina Koper na legi Purissima, ki je s 50 ha največji vinogradnik na Škofijah.

Domači vinarji se nam občasno predstavijo na različnih prireditvah in delijo s krajani svojo raznoliko vinsko kapljico. Ta konec tedna pa bo dogodek namenjen predvsem njim. Društvo Dobra volja Škofije prireja v petek  ob 19. uri v Zadružnem domu KS Škofije prvo martinovanje pod naslovom  “Iz trte gre v vino”. Predstavljeni bodo vinarji in vinogradniki Škofij, pogovor z njimi pa bo vodil radijski voditelj Iztok Novak Easy.

Voditelj dogodka Gabriel Križman  bo pogovor prepletel z kulturnim programom, katerem bodo nastopili Klapa Semikanta, otroška folklorna skupina OŠ Marezige pod vodstvom Urške Agapito, solo nam bo zapela učenka Ema Zucca. Prvič bosta v duetu zapela Mario Pretvar in Orjana Turk. Članice društva  Dobra volja bodo predstavile stiskanje(tlačenje) grozdja v sodu kot  so ga poznali nekoč. Prišel bo tudi škof. Kdo drugi kot vinski škof Andrej Jelačin z krstom mladega vina, kjer bo tudi pokušina za vse. Martinovanje se bo nadaljevalo z ansamblom Primorski fantje, ki bo poskrbel tako za prijetno glasbo kot za ples. Člani društva Dobre volje bodo poskrbeli za kulinarično martinjo, predstavljeni vinarji pa za dobro kapljico.

Vstop bo prost. 

Naj prvo martinovanje na Škofijah pospremimo z nekaj navedb o tem prazniku.

Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na ozemlju današnje Madžarske. Oče svetega Martina je bil rimski vojak v času Rimskega imperija. Ko je bil Martin še otrok, se je družina zaradi očetove službe preselila na ozemlje sedanje Italije, Martin pa je tam spoznal krščansko vero. Čeprav je po očetovi tradiciji postal rimski vojak, ki naj bi služil vojaško obveznost v Franciji, se je posvetil življenju za reveže. Someščani so ga proti njegovi volji izvolili za škofa v Toursu.

Bil je zelo skromen, dober in nesebičen, zato so ga ljudje imeli radi in kmalu so okrog njegovega življenja spletali legend. Med drugim tudi to, da naj bi pozimi leta 334  pred mestnimi vrati srečal berača, ki ni imel obleke. Prerezal je svoj plašč in ga polovico dal beraču, da ta ne bi zmrznil. In zakaj na Martinovo nedeljo ne sme manjkati "Martinova gos" ali vsaj kokoš?
Tudi to je povezano z legendo, ki govori o tem, da se je Martin skril med gosi, ko so ga iskali, da bi mu sporočili, da je izvoljen za škofa. Gosi naj bi ga s svojim "gaganjem" izdale, zato bi morale na dan njegove smrti umreti.